Prižgane sveče

Po isti poti, koder odhajaš, nevidno prihajaš nazaj – med svoje, ki jih ne nehaš ljubiti, in ki živijo od tvoje ljubezni. Mami, vedno boš v mojem srcu.

Ne metulj, ne beseda, ne sončni žarek, nič te ne bo ranilo. Spi. Mami, zelo te pogrešam.

Veš, da je vse tako kot je bilo. V vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le, da korak se tvoj nič več ne sliši … Ljuba mami, počivaj v miru.