Prižgane sveče

In jaz živim še v ljubljenih osebah in predmetih, kakor živeli oni so z menoj v minulih letih; saj veš, čeprav izniči vse, kar nas na zemljo veže, do src globin in do ljubezni tvoje moč ne seže. Ljuba mami, eno leto smo brez tebe.... Kako se naj naučim živeti brez tebe ?

Ne jočite ob mojem grobu, nisem tukaj in ne spim. Tisoče vetrov sem, diamantni lest na snegu, sončni žarek na zelenem klasu, rahli dež jeseni. Ko prebudite se v tišini jutra, sem zamahi ptic prepevajočih, ki krožijo po nebu. Zvezda sem, njena blaga luč v noči Ne jočite ob mojem grobu, nisem tukaj.