Prižgane sveče

Ne metulj, ne beseda, ne sončni žarek, nič te ne bo ranilo. Spi. Mami, vedno boš v mojem srcu.

Veš, da je vse tako kot je bilo. V vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le, da korak se tvoj nič več ne sliši … Mami moja, manjkaš mi.. Počivaj v miru.

Vidim tvoj obraz, slišim tvoj glas. Še korak mi je znan, ko sprašujem zaman … Zakaj te več ni? Le spomin se živi … Tega razdalja ne rani … Mami, pogrešam te.