Prižgane sveče

Tiho odpade list, ostane radostno upanje v novo vzklitje, ko se ustavi srce, obmolkne vse, ostaneta le tišina in večna bolečina. Mami, tako zelo te pogrešam.

Visoko ponese te oblak neba, daleč odplove te val morja, tja, kjer duša tvoja je doma. Mami, enkrat se snideva spet... Počivaj v miru.

Spomin… Edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne. Mami moja, vedno boš v mojem srcu.